Obdana z mladim gozdom in zakoreninjena v zaraščenih terasah vasi Topolò/Topolove, je počasi nastala kolektivna infrastruktura, ki je nastala z delom mnogih rok. Njeno ustvarjanje je sprožilo vprašanja, ki so segala daleč preko prostora samega: kaj se zgodi, ko oblikovalci neposredno komunicirajo z orodji, da bi uresničili svoje ideje? Kako lahko kontekst postane soavtor situiranih praks? In kako lahko struktura uteleša horizontalni odnos z orodji, materiali in tehnikami – ki ne govorijo, a vztrajajo pri glasu v procesu ustvarjanja?

Več si lahko preberete v angleški različici tega besedila. Slovenski prevod bo kmalu na voljo!