Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času
Fotografska razstava Gregorja Božiča

Otvoritev 28.03. 2026 ob 17.00
Na ogledu do 10.05.2026
Odprto vsak dan: 10-13 and 14.30-17.30

Muzej SMO Slovensko Multimedialno Okno, San Pietro al Natisone/Špietar

- - - -

V zadnjih dveh letih sta med vasjo Topolò/Topoluove (Benečija) in Kojskem (Goriška Brda) pognala mnoga drevesa: mnoga so že podivjala v gozdovih, začasni oblaki med robidami, druga pa so skrbno obrezana in bujna. Spremljali smo drevo skozi njegove letne čase, od poletnega obilja do tihega zimskega spanca, od skrbnih rok do obiranja, s tem da smo iskali način, kako podaljšati življenje okusnih sadežev. Ugotovili smo, da nam pri tem ne pomagajo le marmelade, temveč zgodbe, ki se hranijo s temi sadovi — pogosto še nezrelimi ali že fermentiranimi: zgodbe o krajih, o odhajanju in koreninah.

V tem času opazovanja, zbiranja in poskusov smo cepili nove zgodbe, filme, knjige, raziskovanja, delavnice in seveda kakšen recept, da bi presegli meje urejenega in načrtovanega sadovnjaka ter jih pustili rasti bujna, vstopajoč v divji gozd — trnast, rodoviten od novih navdihov in sočnih sadežev. 

A čas drevesa je počasen čas, čas poskusov in opazovanja, ki od nas zahteva potrpežljivost in vztrajnost, ki nas poziva, da ostanemo in zdržimo — in veseli smo, da še naprej to počnemo.

S pomladi cepimo nov sadovnjak v prostorih muzeja SMO Slovensko multimedialno okno, kjer bo postavljena fotografska razstava Gregorja Božiča Images de fruits rêvées par de vieux paysans en hiver (Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času / Frutti, nei sogni dei contadini in inverno), nastala med njegovim izobraževanjem na Le Fresnoy – Studio national des arts contemporains v Franciji. Med decembrom 2019 in februarjem 2020 se je Gregor odpravil na potovanje, da bi poiskal druge kraje v Evropi, kjer se starodavno sadjarstvo upira racionalizaciji proizvodnje na velikem globalnem trgu agroživilskih proizvodov. To potovanje ga je vodilo v Italijo (Sicilija, Furlanija), Francijo (Ariège, Minervois, Lot-et-Garonne), Belgijo (regija Saint- Trond) in nazaj v rodno Goriško.

Fotografije, ki so bile septembra 2024 natisnjene v Le Fresnoyu za razstavo v muzeju lepih umetnosti v Tourcoingu (MUba Eugène Leroy), in v Koroški galeriji likovnih umetnosti (KGLU) bojo preživele pomlad v Benečiji, v prostori Beneške Galerije.

Fotografska razstava Sadeži, kot jih sanjajo sadjarji v zimskem času upodablja potovanje med sadovnjaki, varuhi spominov, in obrazi, ki pripovedujejo o krajih, kjer rastejo in se upirajo tako rastline kot telesa. Drevesa kot sledi krhke in v zemljo zakoreninjene človeške prisotnosti, ki se z njo prehranjuje.

Na poetičnih in mestoma sanjskih fotografijah Gregorja Božiča — režiserja, fotografa in ljubitelja pomologije, odraslega med Novo Gorico in Goriškimi Brdi — prepoznamo drevesa, mogočna in krhka hkrati, kot obrazi, ki jih izprašujejo, in roke, ki jih negujejo. Drevesa, ki se upirajo na zemlji, ki jih je leta hranila in ki so jo ona sama hranila, s soudeležbo človeka, ki se je odločil, da se ne izkoreninita — ne on ne ona — temveč da ohranja njihovo identiteto, raznolikost in nežno svetlobo, ki razsvetljuje zgodbe, poganjene okoli teh rastlin.

Skozi fotografije, posnete v krajinah Francije, Belgije, Sicilije in slovenskih Goriških Brd, sanjamo o sadovnjaku, kjer bi se zatekli pred poletno vročino, kjer trava raste visoko, da postane ležišče in skrivališče, kjer se zvečer gozd približa, da bi pokusil zgodnje sadeže, in kjer zjutraj prebiramo sledi teh obiskov. Drevesa postanejo gugalnice in oprimki za doseganje najzrelejših sadežev, piedestali za pripovedovanje zgodb. Tam, na vrhu krošenj, najdemo okus, ki smo ga iskali — sad, ki je z velikim trudom dosegel zrelost in ki bo brezbrižno čez nekaj dni padel na tla, če ga prej ne bo obiskal kak ptič, da ga kljune.

Gregor Božič je filmski režiser, snemalec in raziskovalec mediteranske pomologije. Študiral je film in filmsko ustvarjalnost na filmski in televizijski šoli AGRFT v Ljubljani ter na filmski akademiji DFFB v Berlinu, pa tudi sodobne vizualne umetnosti na Le Fresnoy national studio v Lillu.

V Benečiji je nabral cepiče za cepljenje v sadovnjaku starih sadnih sort (Center za kulturo sadja), ki ga neguje v Kojskem (Goriška Brda), posnel kratki film Šuolni iz Trsta (2014) in celovečerni film Zgodbe iz kostanjevih gozdov (2019).

- - - -

Razstava je nastala s podporo Dežele FJK (Projekt Sadna krajina, 3. odstavka 22. člena DZ 26/2007) in Evropske unije (Sklad za male projekte GO! 2025 Programa Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021-2027, ki ga upravlja EZTS GO, projekt Uncommon Fruits)