Delavnica št. 1 – Cepljenje

Petek, 7. marec, od 11.30
Sadovnjak Pod Skalco, Kojsko (Goriška Brda)

V sadovnjaku starih sadnih sort v Kojskem bo organizirana delavnica zimskega cepljenja sadnega drevja. Gospod Jože Krečič iz Podnanosa bo v praksi predstavil različne tehnike cepljenja, primerne za ljubiteljske sadjarje.
Delavnica bo potekala v slovenskem jeziku.

Če bi se nam radi pridružili, nam pišite na uncommonfruits@gmail.com.

- - - -

Opombe k Delavnici cepljenja
Aljaž Škrlep

Iz Topolovega do Kojskega smo se vozili približno eno uro. To je bil moj prvi obisk Gregorjevega sadovnjaka. Hodili smo med sadnimi drevesi in opazovali njihove tihe preobrazbe. Nekatera so bila že prekrita z nežnimi cvetovi, druga so imela popke, ki so me spominjali na školjke ali klapavice, ki v sebi skrivajo skrite bisere. Večina dreves pa je še čakala na svoj trenutek.
V bližini je bila gradnja Gregorjevega paviljona v polnem teku. Zbrali smo se na planoti pri vhodu v sadovnjak, se tiho pozdravili in nato končno srečali gospoda Jožeta Krečiča iz Podnanosa – našega učitelja zimskega cepljenja. Prva stvar, ki sem jo opazil, je bil njegov moder kombinezon, takšen, kot si ga predstavljamo pri nekom, ki izvaja natančne, prefinjene posege na sadnih drevesih. Nosil je doma izdelano škatlo, polno orodja. Ko je govoril o svojem cepilnem nožu, orodju za razcepljanje, mazilu za rane dreves in cepilni smoli, ki jo je pripravil sam – mešanico loja, čebeljega voska, lanenega olja, smrekove ali borove smole in drugih skrivnih sestavin – se je v njegovi pripovedi čutilo navdušenje nad temi pripomočki.
Gregor je pojasnil, da je zimsko cepljenje v naši regiji neobičajno. A Jože je ugotovil, da cepljenje pozimi zmanjša tveganje, da se cepiči izsušijo. V začetku marca smo bili že rahlo pozni – ta čas je bil že nekoliko pretopel. Idealno bi bilo, je rekel Jože, cepiti novembra. A brez obotavljanja smo se tisti dan lotili dela. Naša naloga je bila ponovno cepiti drevesa, ki so prejšnjič, ko sta jih Jože in Gregor poskusila cepiti, zavrnila cepiče. Drevesa pogosto dojemamo kot pasivne objekte, včasih pa so trmasta in se upirajo prihodnostim, ki si jih mi zamišljamo za njih.
Jože zaradi močnega vetra v njegovem domačem kraju uporablja cepljenje v razkol, saj je rezultat te metode najbolj odporen proti vetru. Pri takšnem cepljenju se eden ali dva cepiča vstavita na eno ali obe strani veje podlage, pri čemer je ključnega pomena, da se kambij na zunanjem robu natančno poravna. Brez te natančne poravnave se cepitev ne bo prijela. Ko je Jože izvajal to poravnavo, si res lahko čutil, da opazuješ nekoga, ki ima znanje zasajeno globoko v rokah.
Roka je organ mišljenja. Ko sem opazoval Jožeta, sem pomislil, kako nekateri ljudje ne razmišljajo le z umom, temveč s celim telesom, pri čemer raztapljajo lažno ločnico med mislijo in dejanjem. S svojim delom ponujajo drugačen način razumevanja sveta – ne zgolj prek kognitivnega mišljenja, temveč skozi gibanje, dotik in ritem. Kot je nekoč zapisal Maurice Merleau-Ponty: “Telo je naše splošno sredstvo za imeti svet.” Za srečanje s svetom. Za oblikovanje sveta. Za ustvarjanje sveta – kot smo ga oblikovali tisti dan, skozi cepljenje. 
Moral sem se posloviti nekoliko prej, a prepričan sem, da so drugi v tistem čudovitem sončnem dnevu uživali vse do konca delavnice.

- - - -

Video: Antônio Frederico Lasalvia.