Nenavaden paviljon za neobičajen sadovnjak
Sadovnjak pod Skalco v Kojskem je genska banka avtohtonih in tradicionalnih sadnih sort ter hkrati živ prikaz tradicionalnega oblikovanja krajine. V njem raste več kot 65 tradicionalnih sort, dopolnjenih z izbranimi mednarodnimi sortami, ki so bile najbolj cenjene v času razcveta goriškega sadjarstva v Avstro-Ogrski. Poleg tega so zasajene tudi nekatere tuje vrste sadja, ki bogatijo biodiverziteto in se uporabljajo v sodobni biodinamični pridelavi.
Od vsega začetka, ko smo leta 2008 sadovnjak zasadili in delno obnovili, je v njem manjkal prostor za druženje. Manjkala je »streha nad glavo« za vse obiskovalce sadovnjaka, ki bi se želeli zaustaviti malce dlje, se skriti pred dežjem ali pa morda celo kaj prebrati in izmenjati kakšno besedo. Zato smo v sklopu projekta Uncommon Fruits postavili večnamenski objekt – paviljon, ki predstavlja vse to in še več. V enem, lesenem in skrbno oblikovanem objektu, smo združili prostor za druženje ter učenje, majhno čajno kuhinjico in predvsem malo botanično knjižnjico. S tem je sadvonjak končno dobil svojo sprejemno točko za posameznike in skupine. Paviljon je doprinesel k temu, da ta nenavaden sadovnjak, ki ni namenjen pridelavi sadja, ampak ohranjanju starih sort, postane center za kulturo sadja Kojsko. Edinstveno posvetilo bogati kulturi sadjarstva na Goriškem, izhajajoč iz dolgoletne prakse beleženja, ohranjanja in popularizacije starih in avtohtonih sort sadja ter z njimi povezane kulturne dediščine.
Pridelava sadja namreč ni oblikovala le gospodarskega razvoja goriške regije – sadeži, zlasti stare sorte, so globoko zaznamovali osebna življenja prebivalcev. Postali so del njihovih spominov in pripovedi, ki so jih ljudje negovali vse življenje. Sadje je bilo pomemben vir preživetja in hkrati več stoletij simbol upanja ter lepote, varno sidrišče v notranjih svetovih ljudi. Intimen odnos do dreves in njihovih plodov se je skozi mite, pripovedi, domišljijo in sanje vtisnil v kolektivni spomin regije. Center kulture sadja ohranja delček tega spomina in ustvarja prostor za bodoče prakse in razmislek.