18.10.2025 Topolò/Topolove → Tribil/Tarbij
25.10.2025 Gnidovizza/Gniduca → Salamant/Salamanti
08.11.2025 Korada → Kojsko

Vse akcije, geste in aktivacije, organizirane v okviru projekta Uncommon Fruits, so bile podprte z enim glavnim metodološkim okvirom: da je za raziskovanje okusov, vonjav in zgodb sadja treba srečati in raziskati krajino, iz katere so ti nastali. Z veseljem vas vabimo, da se nam pridružite na treh sprehodih, ki bodo prečkali krajine med Topolovim na enem koncu in Kojskim na drugi.

Ti pohodi so namenjeni preživljanju počasnega časa skupaj, raziskovanju in zaznavanju krajine, njenih človeških in nečloveških prebivalcev in njenih sadežev. To bodo neformalni, spontani in veseli trenutki utelešenega kolektivnega raziskovanja.

- - - - - 

Prvi pohod – Rečanska dolina
18.10.2025 od 08:00 do 17:00 
Topolò/Topolove → Tribil/Tarbij 
9km

Drugi pohod – Idrska dolina
25.10.2025 od 09:00 do 15:00
Gnidovizza/Gniduca, št. 21 (začnemo iz hiše od Giannija in Cristine, zadnja hiša v vasi) → Salamant/Salamanti
8km

Tretji pohod –Brda
08.11.2025 od 09:00 do 17:00
Korada (se dobimo pri koči pod Korado) → Kojsko
Vodeni ogled po sadovnjaku startih sadnih sort Pod Skalco
10km

- - - - - 

Nekaj ​​konkretnih informacij:
Za kosilo vas bomo prosili, da s seboj prinesete panino in vodo.
Za sladkarije in druge manjše stvari, kot je kava, bomo poskrbeli mi.
Za prevoz med končnim ciljem pohoda in izhodiščem bomo poskrbeli mi.

Udeležba je brezplačna in odprta za vse, vendar nam prosim pošljite kratko sporočilo, če želite sodelovati: uncommonfruits@gmail.com

- - - -

Vodnik, ki nam je pomagal malo izgubiti ravnotežje
Opombe o prvem sprehodu: Topolò/Topolove → Tribil Superiore/Gorenji Tarbij (18.10.2025)
Dora Ciccone

Malo rozinovega kruha in veliko novih obrazov v naši Izbi. Pripravila sem igro, vajo, ki bo prebudila roke pohodnikov, pripravljenih premikati noge: majhen vodnik, ki nas bo spremljal na ta dan, da bo dvignil pogled s poti, da bo pomagal malo izgubiti ravnotežje.

Zjutraj nas doseže toplo sonce in nas spremlja po poteh, ki prečkajo terase pod vasjo. Korak za korakom pridemo do Sevc in se seznanjamo z ritmom drugih. V Hlodiču se ustavimo za sendvič in položimo barve na mizo. Zlijemo se, se orientiramo, zremo v pokrajino, katere varuhi smo.

Na pol poti smo, a do zdaj je šlo vse navzdol.

Zadovoljni in nasmejani se začnemo vzpenjati proti Dugah, obdani z listjem kostanjev. Barve listov, po katerih stopamo, se poglobijo, roke pa nas bolijo, ko naletimo na kostanjeve struge. Spoznavamo gozd, zbiramo in ohranjamo sledi te poti, na kateri postanemo zbor glasov, ki odmevajo v tihem gozdu.

Na koncu poti, zaslepljeni s soncem, se prebudimo iz tega dolgega dne in vsak od nas odnese domov košček lepote, topline in nekaj kostanjev.